Dánta Chathail. Tá leagan sa tSlóivéinis thíos faoi. 

Iomaire Cam

Grian órga an Fhómhair

Ar bharr an Iomaire Chaim

Ag faire orainn triúr

As cathair Cholm Cille

A tháinig ar bhus

A imíonn ó dheas

Go bád nó traein.

 

i.

Ceantar agus a chlann

Ag cothú a chéile le céadta

Ag cur síl i dtalamh

A ghéill dá ndúthracht

Ag súil go mbeadh

Fir bhainte sa bhaile

Ar theacht an Fhónhair.

 

As ciúneas cré,

Shín carraig agus crann

Géaga nochta mar fhoscadh

Ar chlann agus ar a gcúram.

 

Faoi chois na spéire léithe

Baile ár n-aithreacha mar chill,

Seanteach ár muintire ina leac

Ar ar éag agus ar imigh

Thar mhuir agus faoi chré

Ón Iomaire Cam.

 

ii

Cat ag coimhéad ar mhadra

Ag cosaint na sráide

Ar choimhthígh na catharach

A thriall ann Dé Domhnaigh

Faoi threoir a n-athar,

Ag cuartú an mhéid

Nár tuigeadh is a cailleadh

Is a díbríodh ó bhaile.

 

Ballaí na hóige níos ísle anois

Ar athchuairt dúinne

Ach tá a gclocha críonna

Ard go fóill

Dár sliocht ar céadchuairt

Nach n-aithníonn go bhfuil

Doras úr briste agus seomra tógtha

Dá leithéidí nár thréig

Cuing na spéire léithe

Is nár éalaigh go

Beannchar,

Baile Átha Cliath,

Is an Bhreatain Bheag.

 

iii

D'imigh athair ar aimsir

Go hAlbain is Tír Eoghain

Ach b'fhaide an t-achar

A chaith a chlann

I measc stráinséirí i gcéin

Ag caint ar a raibh

De chuideachta fadó

Ag daoine atá marbh,

Is nár fhág ina ndiadh

Ach cuimhní agus tost

Is bealach chun imeachta.

 

D'éag seanduine,

D'éalaigh fear óg,

D'fhill athair

Le clann a thógáil

Faoi scáth an Iomaire Chaim.

 

iv

Chuaigh muid ag cuartú

Is ag séanadh ár ndúchais

In áiteana nach linne iad

Nach leofa muid,

Ar strae san idiráit.

Scartha ón chré

A bheathaigh ár muintir,

Go beo agus go bacach.

Cuirimid anois i gcéill

Do stráinséirí

Gur thuig muid

Saol a sheachain muid.

 

Oilfidh muid páistí le scéalta agus bréaga

I mbaile nach dtuigfidh

Meath mall na mblianta

Faoi chuin na spéire léithe,

Ná gur cáineadh iad sin

A threabh an t-Iomaire Cam.

 

Grbasti greben

(Iomaire Cam / Umeracam / The Crooked Ridge)

 

Zlato žetveno sonce

Na vrhu Iomaire Cama

Zre na trojico iz Derryja

Kako prihajajo in odhajajo

Na avtobus

Za na ladjo ali vlak

 

i.

Kraj in ljudje

Skrbijo drug za drugega

Svoje seme sadijo v zemljo

Ki se je vdala njihovim potrebam

Upajoč

Da se žanjci vrnejo

Pravi čas.

 

Iz tihe zemlje

Se raztezata drevo in skala

Goli udi ščitijo

Generacije. 

 

Pod težo slovesnega svoda

Rodovitna zemlja zbledi v božjo njivo

Stara hiša je nagrobnik

Za mrtve

In tiste, ki so zdrsnili

Pod glineno rušo ali preko morja,

Zapustili Iomaire Cam 

 

ii.

Mačka motri psa

Kako varuje ulico

Pred tistimi iz Derrjya

Na izletu

Z očkom

V iskanju nečesa

Neumeščenega,

Nerazumljenega,

Izgnanega.

 

Zidovi otroštva se krčijo

S časom

Toda kamen še sega do neba

Za naše otroke

Ki ne vedo

To so nova vrata

Nov prostor

Za tiste, ki niso pobegnili

Jarmu slovesnega svoda

S izginotjem

V Dublin, Down

Ali Wales.

 

iii.

Očka je delal leta in leta

Na Škotskem in v Tyronu

Toda več časa smo preživeli drugje

Med tujci

Se pogovarjali o dobrih starih časih

In mrtvih

In njihovi izgubljeni dediščini

Pobega

 

Stari mož umre

Mladi odide

Oče se vrne

Preživljat družino

Ne predaleč

Od Iomaire Cama

 

iv.

Iskali smo

In se strahoma izmaknili

Svoji zapuščini

Na nikograšnji zemlji

Ki ji nismo nikoli pripadali

Nobenih korenin v zemlji

Na kateri so naši ljudje živeli

V dobrem in slabem.

Zdaj se pretvarjamo

Pred tujci

Da smo poznali življenje

Kateremu smo se izognili

Otroke bomo vzgajali

V laži

V krajih, ki ne poznajo

Sivega propada dni

Pod težo slovesnega svoda

Ali zlorabe tistih,

Ki so orali Grbasti greben.

 

 

Tonnchrith Intinne

Má léimim leat in alltacht méine,

Má lúbaim leat i dtreo na gréine,

Má luím leat i gciúneas céibhe,

Má lomaim leat i leaba scéimhe,

Má chaithim oíche ar bharr do bhroinne,

Má shnámhaim leat ar bharr na toinne,

Má réabaim leat ar chladach sdeirdiúil,

Má thráim leat faoi mhuirn na dtonn,

Má phléascaim leat ar charraig lom,

Má thumaim leat go híochtar mara,

Má tháthaím leat mar anamchara,

An roinnfeá liom do thaithí féín,

Ar thír iongnathach in imigéin

Ina mbíonn do rún go soiléir

Gan m'aineolas ar d'ainmhéid.

 

 

 

Pretres misli

(Tonnchrith Intinne / Mindquake)

 

Če tečem s tabo v norem poželenju

Če zdrsnem s tabo proti soncu

Če ležim s tabo na spokojnem pomolu

Če se zazibljem s tabo na prelepi postelji

Če ti dovolim pognati se in skočiti

Če preživim noč v tvojem objemu

Če jezdim s tabo na valovih

Če ti sledim v tihem strahu

Če s tabo nasedem na razgaljeni obali

Če padem s tabo pod gladino razburkanega morja

Če se raztreščim s tabo na goli skali

Če se s tabo spustim v globine

Če se raztalim vate kakor sorodna duša

Ali mi boš razložila svoja doživetja

Čudovitega sveta onkraj valov

Kjer so odstrte tvoje skrivnosti

In jih morem vse razumeti

 

 

 

Athshaol

(do Shiúan)

 

Os mo chomhair tá an fhírinne lom,

Do rún ina steillbheatha,

Do bhrí ina chuisle reatha.

Nochtann tú dom géag ar ghéag

I ndeireadh iomramh seo na gcéadta

Lá is oíche ar dhomhanchlár na dtonn.

 

Snámhann cumhra do cholainne chugam ina thúis

Ag beannú aithne agus eolais ár mbeatha súite

A táthaíodh go rúnda gan aon mhórchúis

Ach a theilg mé ar m'aistear.

 

Tagaim i dtír ar d'inis gan chríoch,

Leagaim méar ar do dhreach draíochta,

Cuimlím go cneasta do chraiceann caoin,

do thorthúlacht, do thalann is do mhaoin

Beathaithe sa teagbháil tosaigh thostach seo.

 

Cluinim do chogar arís i mo chluais

Go dtuigim stuaim mo ghluaiseachta

I ndorchadas oíche thar sáile anseo

Agus leagaim póg ar do bheola.

 

Tá scáil an ómair ar achan ga gréine

Ag cornadh le spleodar thar d'éadan,

A chaise na caise, ildaite, ilmhianach,

In ilchruth do bheatha thar na cianta.

 

Chím i do shúil an linn ghrianach ghloine,

Fuinneoga criostail in eaglais loinnreach,

Seoda snoite ag saor geal gan choinne

Aige le d'áilleacht gan choinnealg.

 

Drugi svet

(Athshaol / Otherworld)

(Za Siúan)

 

Soočen s tvojo golo resnico

Tvoje bitje prične dihati

Tvoj pulz bije v tvojem ritmu

Razgališ se ud za udom

Vstajajoč iz tekočega življenja

Iz teme v svetlobo.

 

Tvoj vonj priplava k meni kakor kadilo

Blagoslavlja najin buren obstoj

Tekoča čarobnost se strjuje

Ulita v neraziskanih globinah.

 

Splavam na obalo neskončnega otoka

Čutim svoje prste na tvojem obrazu

Nežno drsim po tvoji svileni koži

Izbruh brezkrajnih energij

V tem prvem neslišnem dotiku

 

Tvoj šepet odmeva v mojem ušesu

Moja norost dobi pomen

Obup odhaja poražen

Ko se končno objameva

 

Sončni žarki jantarnih odtenkov

Veselo vrtinčijo se v vseh potezah 

Viharen spekter se razteza

V vseh možnih permutacijah

 

V tvojih očeh žari tolmun draguljev

Poslikano steklo v lesketavi cerkvi

Ki ga je do popolnosti zloščil draguljar

Zaslepljen od svetlobe, ki prihaja od znotraj.

 

Cuairt an Mheáin-oíche

 

Shleamhnaigh cogar gan choinne

As scadamán na hoíche.

Labhair údar an gutha

As ceobhrán mo chuimhne.

Léim mé chun tairsigh

go scaoilfinn chu tí thú,

Neamhaird ar bhlianta

Éalaithe uainn.

 

Barróg ina ceist

póg ina freagra,

ár súile ag urnaí

le chéile go faiteach.

Cosc ar chaint

Ar chleamhnas

Ar cheangal

Go mblaisimis beirt

Dár gcaidreamh caillte

San fhearann ceilte

Gan ghellúint

Gan gheasa.

 

Phreab mé i mo dhúiseacht

Le scread na maidne.

Bhí tú slógtha arís

Ag corpán na hoíche,

Gan chogar ag caoineadh

Ríon na físe.

 

Polnočni obisk 

(Cuairt an Mheáin Oíche / The Midnight Visit)

(za Mary B.)

 

Šepet nepričakovano

Uide grlu noči

Glas preskoči

Megličaste zidove spomina.

Poženem se k pragu

Na široko odprem vrata

Ne ozirajoč se na leta

Ki so nama pobegnila.

 

Vprašanje nežnosti

Odgovor poljuba

Najine oči nemirno molijo

Skupaj.

Prepoved govora

O vezeh

Ali jutrišnjem dnevu

Dokler ne okusiva

Drug drugega

V skritem kraju

Kjer ni popuščanj

Niti zahtev

 

Krik sončnega vzhoda

Razblini spanec.

Truplo noči

Te pogoltne.

Niti šepet

Ne objokuje podobe.

 

Gabhla

 

 

Do chorpán sínte ar imeall na mara,

Do chraiceann ag lobhadh faoi réabadh na dtonn,

Do bhrollach lomnocht ag gobadh in airde,

Do chuid fola tráite ó bheola a cheol.

 

Ciúnas ina ríon cois cladaigh,

Luascadh na marbh ina chuisle i mo cheann,

Rabharta an dordcheoil ina requiem lom.

 

Otok Gola

(Gabhla / Gola Island)

 

Tvoje truplo razprostrto na robu Atlantika

Tvoje meso gnije pod navalom oceana

Tvoje razgaljene prsi poskakujejo na vrhu

Toda tvoje brezkrvne ustnice ne pojejo

 

Tišina je vladar obale

Smrt utripa in se obrača v tvoji lobanji

Globoka glasba pomladi razkrita kot rekviem

 

An t-Eargal

 

Feasóg bhán na lán-ghealaí

Sínte trasna na speire

Agus an t-Eargal ina charn óg

Mar dhuine ag bun sléibhe.

 

Gora Errigal 

An tEargal / Mount Errigal

 

Prameni bele brade mesečine

Se raztezajo na nebu

Errigal nenadoma kamnito prgišče 

Človek ob vznožju gore

 

Bradán

(do Nuala Ní Dhomhnaill)

 

Rithimí rúndiamhra ag tuile is ag trá

Ó dhuibheagán na mara tá bradán ar an tsnámh

Fríd shrutháin na Coiribe in éadan a nirt

Go ceann scríbe a bhreithe de shéirse.

 

Borradhh is brúchtaíl ar choraí a chasáin

Casadh agus cuaifeach ag suaitheadh a ráis

De léim is de phreab go buaic is go barr leis

Go huachtar na habhanna le dúil ina scéith.

 

Ó bhéal an chuain go cuas gan tubha

Ag sroichint linne ar imeall srutha

Ar a dhícheall an t-ualach a chur dó

Roimh dheireadh a shéasúir faoi shó.

 

Losos

 (Salmon / Bradán)

(Za Nualo Ní Dhomhnaill)

 

Skrivnostni ritmi poplesujejo, lebdijo

Lososi iz globin drvijo

Proti toku v Corribovih vodah

V nenadnem drhtenju se drstijo

 

V izbruhih skozi jezove se prebijajo

Izčrpani, nemirni komaj še krmilijo

V skoku k višku zdaj stremijo

K višavam reke srčno hrepenijo

 

Od ustja luke do varnega zaliva

Končno v tolmunu na koncu poti

Dajejo vse, da se znebijo bremena

Preden njihov čas zbledi.  

 

Monabhar

 

Ar éirí do mo chéadfaí nó i suaimhneas scaoilte suain,

Tá d'éadan glégheal galánta is áilleacht do ghnúise.

Do dhúshlán do mo dhúiseacht is mo thionlacan go néal,

Ag iomramh i d'imreasc is ag imirt ar do bhéal binn.

 

Do bhrollach geal ag lúbadh i gcuisle dhothomhaiste,

An spéir is a réalta splanctha i do dhiaidhse.

Tá d'aisling mhire ag réabadh mo chéille

Is tá mo cholainn céasta ag dúil i do bheithse.

 

In uachtar ort, lig dom gluaiseacht.

In eolas ot, lig dom dúiseacht.

Iompair leat mé go híor na spéire

Go bhfeice mé raon agus rún na gréine.

 

Mrmranje

(Murmering – Monabhar)

 

Prebujanje čutov ali tišina premotenega spanca,

Tvoja svetlikajoča polt in izjemnost tvojega izraza.

Tvoj izziv me budi in uspava,

Lebdeč v  tvojih očeh, drseč po tvojih ustnicah.

 

Bele prsi kipijo v nedoumljivem ritmu

Nebo in zvezde gorijo v želji po tebi

Noro domišljanje izžene ves smisel

Trpeče telo, ki te potrebuje.

 

Po tvojem površju, naj potujem.

V tvoji modrosti, naj se zbudim.

Vzemi me s sabo v svoj horizont

Naj spoznam skrivnost sonca.  

 

Deathwatch – Leaba an Bháis

 

The vigil lights flicker

On a family’s final rite.

Prehistory visits tonight.

Side by side in silence

The family circle tight

In solemn solidarity.

 

But we don’t cry. Not now.

Not yet. We wait for later,

When she is gone,

Dead and gone,

Good and gone.

 

For now, country courtesies and cousins

Manoeuver around us and our thoughts

Of mourning a mother’s soul.

 

Memories arrive too.

Words return from other times

As we bind our new realities

Together and gather fragments

Of our family’s past

And lay them lovingly in line,

Layers of experience in time,

translating past to present.

 

With talk and tales we try

To soften her death for her,

As she softened our lives.

 

We restrain gnawing grief

Reconnecting piece to piece

As light begins to fail

And death distorts detail.

 

We battle against that guttering rattle

With memories, prayers and prattle,

Recognising rhythms in the rise and fall

Of her drawing breath, each small

Sound magnified by our primal fears

Until there is nothing left to hear

And speech and meaning disappear

Saddened into Silence.

 

Bedenje

(Deathwatch – Leaba an Bháis)

 

Migetanje večnih luči,

Družina na poslednjem obredu.

Danes nas obišče prazgodovina.

Drug ob drugem v tišini

Družinski krog tesno

V svečani solidarnosti.   

 

Toda ne jočemo. Ne zdaj.

Ne še. Čakamo na kasneje,

ko je ne bo več.

Nikoli več.

Nikdar več.

 

Za zdaj vljudneži in žlahtniki

Krožijo okrog nas in naših misli

Žalujočih za dušo matere.

 

Tudi spomini prispejo.

Besede kapljajo iz časov, ki jih več ni.

Mi pa kujemo novo resničnost

In pobiramo drobce

Družinske preteklosti

In jih ljubeče položimo v vrsto,

Plast za plastjo izkušenj v času,

Tolmači, kar je bilo, v kar je.

 

Z besedo in zgodbami skušamo

Olajšati ji smrt,

Kakor je ona lajšala naša življenja.

 

Brzdamo pekočo žalost

Povezujemo znova kos za kosom,

Medtem, ko svetloba pojenja

In smrt krivenči podobo malih stvari. 

 

Borimo se pred brlečim prasketanjem

S spominjanjem, molitvijo, blebetanjem,

Zaznamo ritem v dviganju in spuščanju

Njenega diha, vsak najmanjši

Zvok napihujejo prvinski strahovi,

Dokler ni ničesar več slišati

Zvok in pomen besed izgineta

Užaloščena v Tišino.